Študija 2014: utrditev stavb z obodno betonsko steno

V zadnjih mesecih se je med etažnimi lastniki Roških in Streliških stolpnic pojavilo veliko vprašanj glede možnosti utrditve stavbe po sistemu ‘nogavice’, torej zgolj z obodno armirano-betonsko steno tik ob fasadi, brez povečanja stanovanj in drugih sprememb stavbe.

Takšna rešitev je že bila preizkušena. Leta 2014 jo je izdelal Zavod za gradbeništvo (ZAG) po naročilu etažnih lastnikov stavbe na Streliški 1. ZAG je tedaj preizkusil več variant utrditve stavbe z obodno betonsko steno, ki so se medsebojno razlikovale predvsem v debelini stene.

Ugotovitve ZAG so bile, da z nobeno izmed preizkušenih variant različnih debelin obodnih betonskih sten ni možno doseči zahtev standarda za potresno varnost (Eurokod 8).

Tabela doseženih potresnih odpornosti pri različnih debelinah dodatnih obodnih sten:

Varianta	Opis variante	Eurocod-8
S1-2	Ves obod 20 cm	24 %
S1-4	Ves obod 40 cm	44 %
S1-6	Ves obod 60 cm	60 %
S1-8	Ves obod 80 cm	72 %
S1-10	Ves obod 100 cm	83 %
S1-p49	osi A,D,1: 40 cm padajoče; os 1: 90 cm padajoče	67 %
S1-p4a	ves obod 40 cm padajoče;	48 %
S1-p410a	osi A,D: 40 cm padajoče; Osi 1,7: 100 cm padajoče	66 %

S konstrukcijsko najugodnejšo rešitvijo dosežemo zgolj 83 % potrebne potresne varnosti (glej tudi opombo), vendar takšna rešitev zahteva kar 1 m debelo obodno steno. K temu je potrebno prišteti še debelino obstoječega zidu (35cm) in debelino nove izolacije (verjetno zgolj 10 cm pri takšni debelini zidu) – nova fasadna sten bi bila v primeru uporabe takšne rešitve skupne debeline kar okrog metra in pol.

Zaradi neugodnih rezultatov se je delo na rešitvah utrditve stavbe po sistemu ‘nogavice’ ustavilo, ZAG pa po dogovoru z etažnimi lastniki tudi ni izdelal končnega poročila, da so se znižali stroški izdelave študije za stanovalce. Izračuni so bili ponovno pridobljeni v letošnjem letu, zaradi razjasnitve dileme glede možnosti takšnega načina utrditve stavbe.

OPOMBI:

1. Ob zgornji tabeli so inženirji iz ZAG zapisali tudi: »V sklopu naloge iz l. 2014 medetažne plošče niso bile preverjene. Zanje je bila upoštevana predpostavka, da so dovolj toge in ustrezno nosilne, da zagotovijo prenos potresnih sil iz notranjosti stolpnice na a.b. stene na obodu. V kolikor bi z nadaljnjimi iteracijami prišli do variante a.b. sten z odprtinami, ki bi bila ustrezno toga za prevzem celotne predpisane potresne obtežbe (pogoj iz prejšnje alineje), bi bilo potrebno preveriti še medetažne plošče. Najprej bi bilo potrebno opraviti detajlni pregled a.b. plošč s sondiranjem (pregled sestave in odvzem vzorcev betona) in laboratorijske preiskave (trdnostni razred betona), nato pa izpolnjevanje pogoja togosti in nosilnosti preveriti analitično. Povsem možno je, da ta pogoj ne bo izpolnjen.«
2. Zgoraj predstavljeni rezultati so bili pridobljeni ob upoštevanju takrat veljavnih pričakovanih potresnih pospeškov za to območje. Današnje karte predvidevajo še za približno 10% večje potresne pospeške, zato bi današnji izračuni prikazali še 10% slabše rezultate. Obodna stena debeline 100 cm ne bi prinesla 83% potrebne potresne odpornosti, pač pa zgolj slabih 75%.