Cena izvedbe

Zanima me, zakaj je takšno razhajanje med vrednostmi stanovanj, ki so navedene v arhitekturni rešitvi (stran 11/63, stanovanje 4, vrednost  134.404€) in  vrednostmi stanovanj, ki so navedene na portalu Geodetske uprave Republike Slovenije (stanovanje 4, 173.729 €). Na spletni strani sicer piše, da gre za arhivske podatke na dan 31.3.2020?

Pismo županu

Predstavniki NO vseh osmih stolpnic smo 25. 3. 2021 županu MOL Zoranu Jankoviću poslali pisno pobudo za izdelavo sanacijskega Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN MOL). Da bi sploh lahko pristopili k protipotresni sanaciji naših stolpnic, mora občina najprej na ravni občinskih predpisov sprejeti OPPN, ki bo to dopuščal. Z njegovim sprejetjem bo zaključena prva (zakonodajna)Nadaljuj z branjem “Pismo županu”

Sestanek pri podžupanu prof. Koželju

Dne 17. 3. 2021 smo imeli predstavniki NO skupni sestanek pri podžupanu prof. Janezu Koželju, ki nam je zagotovil, da župan Zoran Janković kot tudi on sam oziroma Mestna občina Ljubljana (MOL) podpirajo izvedbo protipotresne sanacije naših stolpnic. MOL je še posebej zainteresirana za projekt, saj bi naša sanacija lahko pomenila vzorčni projekt za vseNadaljuj z branjem “Sestanek pri podžupanu prof. Koželju”

Ustanovitev iniciativne skupine za protipotresno sanacijo

Predstavniki nadzornih odborov (NO) Roških in Streliških stolpnic, ki skupaj predstavljamo 336 stanovanj oziroma več kot tisoč stanovalcev, povezali v Iniciativno skupino za protipotresno sanacijo Roških in Streliških stolpnic. V dogovarjanju z Mestno občino Ljubljana in z državo smo močnejši, hitreje slišani in bolj operativni, obenem pa bomo povezani bistveno znižali stroške izvedbe protipotresne zaščite.Nadaljuj z branjem “Ustanovitev iniciativne skupine za protipotresno sanacijo”

RTV SLO : Raziskava potresne ogroženosti v Ljubljani

Raziskava o protipotresni varnosti 15 najbolj potresno ogroženih stolpnic v Ljubljani: nobena izmed analiziranih stolpnic ni dosegla niti desetih odstotkov na lestvici potresne varnosti, pet stolpnic bi bilo najbolje porušiti in zgraditi na novo. Objava o študiji, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana, in posnetek oddaje Koda na isto temo. Pet stolpnic, ki biNadaljuj z branjem “RTV SLO : Raziskava potresne ogroženosti v Ljubljani”

Dnevnik: Potresno ranljiva stanovanja

“Rezultati raziskave potresne odpornosti petnajstih najranljivejših stolpnic v Ljubljani so pokazali, da bi bila za kar sedem stolpnic najbolj smiselna rušitev in nadomestna gradnja. Le stolpnice na Streliški in Hudovernikovi bi se dalo zunanje utrditi, tako da stanovalcev ne bi bilo treba seliti.” Peter Pahor, Dnevnik, 3.2.2020 https://www.dnevnik.si/1042921326/lokalno/ljubljana/potresno-ranljiva-stanovanja-sedem-stolpnic-bi-bilo-najbolj-smiselno-porusiti V članku so predstavljeni rezultati študije, vključnoNadaljuj z branjem “Dnevnik: Potresno ranljiva stanovanja”

Študija MOL 2019

Mestna občina Ljubljana je leta 2018 naročila študijo Protipotresne rešitve za 15 stolpnic v Ljubljani. Študijo so izdelali Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Studio Krištof arhitekti d.o.o. in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, zaključena je bila oktobra 2019. Glede na vrsto gradnje je bilo 15 stolpnic razdeljenih v 3 tipe:– TIP A: Roške in StreliškeNadaljuj z branjem “Študija MOL 2019”

Študija protipotresnih rešitev za 15 stolpnic v Ljubljani

Mestna občina Ljubljana (MOL) je leta 2018 naročila izdelavo večplastne strokovne študije protipotresnih rešitev za ogrožene ljubljanske stolpnice (v nadaljnjem besedilu: študija MOL). Študijo MOL, ki je bila zaključena oktobra 2019 in predstavljena javnosti februarja 2020, so skupaj opravili vrhunski strokovnjaki – Zavod za gradbeništvo Slovenije, Studio Krištof arhitekti in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.Nadaljuj z branjem “Študija protipotresnih rešitev za 15 stolpnic v Ljubljani”

Predhodna študija 2018

Še pred izdelavo obsežne študije potresnih rešitev za 15 stolpnic v Ljubljani (2019) je Mestna občina Ljubljana naročila izdelavo krajše študije “Potresna ogroženost nearmiranih stolpnic v Ljubljani“, ki je bila predstavljena junija 2018. Študijo so izdelali Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Inštitut za vodarstvo in Agencija RS za okolje, v njej pa so bile zajeteNadaljuj z branjem “Predhodna študija 2018”